zoranovo

Ola, mlečni izdelki in mesnina imata preveč holesterola. Skrb za zdravje in da se ne bi pokvarila pašteta Kekec je vredna pohvale. Gospod Jankovič me je razveselil že pred leti, ko sem zaradi bojazni pred poostreno kontrolo, kupoval v Puljskem Mercatorju. Letos bom to, kot kaže počel v kakšni od Mercatorjevih trgovinah v Dalmaciji. S seboj bom nesel Pikino kartico in nekaj kun. Odločitev sosedov me veseli, ker ne bom vozil s seboj šteke vode in mleka. Avto bo lažje vlekel in morda bo prostor za TV. Prostora bo ostalo še za mali hladilnik (pst, pst Gorenje), ker bom tudi Pampers plenice kupil pri najboljšem sosedu.Zatorej, mirno sodržavljani: pri sosedu dobimo vse. Zamislil sem se le nad tem, kaj bo ostalo – sosedom…

 

Ej, kako se veselim rezultatov zakona in naporov uslužbencev v modrem. Prvi dnevi sicer niso obetavni…Policisti ob cestah opazujejo dogajanje na svojem voznem pasu. Tisto kar se dogaja 50 ali 60 metrov stran pa “ne vidijo”. Tako je bilo danes, ko so, po “naključju” spregledali divjanje in nepravilno parkiranje-na drugi strani ceste. Spomnim se na procesor 286, ki mu je bila muka obdelati dve ali celo tri operacije hkrati. Ali se bo zopet tresla država in izcimilo se ne bo nič? Če ideja ne bi bila preveč črna, bi začel pobirati stave; bodo zelo visoke kazni za prekrške v prometu obrodile sadove ali ne…

In še naprej bodo težki terenci in močni, silni plehnati ponosi po Poljanski dolini prehitevali tiste, ki vozijo po predpisih. Izgovori o premajhnem številu policistov, ki bi bdeli nad zakonom bodo (najverjetneje) podobni tistim v Idriji, češ da je veliko policistov odšlo na južno mejo. Lopovi in prekrškarji-postrezite si!

PS. Čemu naša nejevolja nad preverjanjem obmejnega dela Italije svojih policajev, ko pa naše obmejne policijske postaje postajajo prazne.

 

 V članku Se odrekamo pravici do zasebnosti, se avtor Dušan Caf dotakne zasebnosti in sodobnih tehnologij.Tehnologije, ki nadomeščajo resnični svet.Posameznik  je zaradi uporabe tuje identitete (znane osebe modre krvi) končal v zaporu. Govora je o FaceBooku.Drugi primer je resničnostni šou, ki gradi svojo gledanost ravno z odkrivanjem, razkrivanjem zasebnosti.Nekatera podjetja uporabljajo podatke svojih zaposlenih oziroma je njihovo poslovanje onemogočeno zaradi ne-uporabe osebnih podatkov. Kot omenja avtor članka je veliki brat na delovnem mestu posegel v zasebnost tudi preko žigosanja karti, nadzorovanjem elektronske pošte zaposlenih in telefonskih pogovorov. Osebno imam izkušnjo s preverjanjem prisotnosti, ki ne dela vedno in je nujno staro beleženje- s papirjem in svinčnikom. Kontrola, kot si morda zamisli kateri od vodij se vedno ne obnese…Pa še omemba Evropske konvencije o človekovih pravicah: telefonski klici iz poslovnih prostorov, uporaba elektronske pošte in interneta iz poslovnih prostorov je del zasebnega življenja. 

Afere povezane z znanim trgovskim podjetjem in zadnjim sporočilom o nepravilnostih, prekrških na Zunanjem ministrstvu so le del tistega kar se je dogajalo in kar še lahko pričakujemo, da se bo zgodilo v prihodnosti.

 

Če sem država tudi jaz potem bom z lahkim srcem plačal dolg ob izračunu dohodnine.

Ker vem, da država, torej tudi jaz, potrebujem denar za pokritje stroškov varstva in prehrane drugega otroka, sem pomirjen.

Ker vem, da moramo imeti urejeno zgradbo upravne enote, sem pomirjen.

Ker vem, da bo šel denar tudi za oborožitev naše vojske in za mojo varnost, sem pomirjen.

Ker vem, da bo šel denar tudi za ureditev ceste na Kolovrat kamor grem v službo, sem pomirjen.

Ker vem, da gre za zdravstvo in za zdravnika, ki (sicer neuspešno predpisuje zdravila za mojo drago), sem pomirjen.

Ker gre za učitelja, ki je mentor in svoje ideje zelo bogato sadi na delovnem mestu, sem pomirjen.

Ker moram plačati tistih 60 eu(v)rov pa vseeno-nisem pomirjen….

 

Trgovka, ki nam odtipka račun in nas prijazno poprosi za podpis postane udeleženka nekega sistema za katerega se najbrž sploh ne zaveda… Natakar, ki je na očem vsem vse dni v tednu postaja javna oseba. Javna oseba zaradi tega, ker jo tako pogosto videvamo na javnem mestu kot Newyorčani svoje igralce, pevke, pevce…

Od kod izvira veselje »navadnega« posameznika, da se zasledi na ekranu ob predvajanju dogodkov iz domačega kraja. Tu mislim na manjši kraj in na lokalno televizijo.

Če natakarica ves dopoldan posluša pijanega in glasnega razširjevalca osebnega mnenja v njeni gostilni, potem postane »trpin« nehote suženj ali ujetnik nekega vstopanja v intimni prostor… Ima natakar svoj intimni prostor v času svojega delavnika? Tu ne gre za vprašanje prostora- sanitarij kot naj bi se dogajalo pri podjetju, kjer so (ali pa tudi ne) detektivi opazovali zaposlene v toaletnih prostorih. Ko vstopimo v gostilno in bife so zaposleni žrtve takšnih ali drugačnih opazk, ki jih stresamo- obiskovalci, uporabniki storitev. Korak globlje v intimni pas natakarja je spraševanje o zasebnih stvareh le-teh. Do sedaj je bilo že nekaj primerov, da so menedžerji ponujali natakaricam in natakarjem različne »angažmaje«. Pevka z večoktavsko glasovno sposobnostjo je svojo kariero začenjala kot-natakarica.

Nikakršne dileme ni ali so »javni« delavci, uslužbenci upravičeni do enake stopnje zasebnosti- enako. Kot delavec v prosveti se soočam s fotografiranjem in tudi snemanjem mojega nastopa. Hospitacija je strokovni izraz. Če sem se odločil za javno delo oziroma da bom delal z ljudmi in za ljudi, potem prevzemam odgovornost. Ne morem se izgovoriti kot mladenka, ki se je za mizo usedla v oprijeti majici in za »odtenek preglobokem dekolteju«. Ko je sedela za mizo je bila (zanjo) stvar sprejemljiva. Zapletlo se je, ko se je morala sprehoditi pred skupino dvajsetih parov oči in ušes ter nekaj- povedati.

Zatorej; vsiljevanje svojega mnenja, prepričanja, svojih osebnih težav in nagnjenj za vsako ceno ni sprejemljivo.

Za konec se vprašam; pod kakšnim pogojem se učitelj, natakar in politik ne bi pritoževala nad objavo svojega posnetka na npr. medmrežju. Je to sprejemljivo v času politične tekme, volitev in »občega dobra«?

Sosed se je nasmehnil ob mojem citatu reka,«da so nepodkupljivi najdražji«. Se s tem strinja(š)m?

PS. Fotoaparat bom nosil s seboj. Razlog je zelo preprost. Tisti, ki se boji, da bo njegovo obličje na posnetku skrajšalo njegovo življenje in mu »posrkalo dušo« naj se zapre med štiri stene. Mogoče pa tudi tam ne bo utekel tistim, ki za dobro družbe in podjetja posnamejo še kaj več kot- prijaznega in nasmejanega natakarja.

 

Ko se sprejo grdo pogledajo trije vplivni možje in pogrevajo vsak svojo verzijo je ponovno tema za pisanje v časopisih in blogih. Upam, da ne bodo prikrajšani za denar, ki so si ga prislužili s svojimi žulji. Naj počakajo z najemanjem morebitnih kreditov z neugodnimi obrestmi. Dogovorili se bodo in zastavili svojo besedo…

Če bodo v kratkem popravili krivice in zakrpali nekaj kar  se je strgalo v preteklosti ( morebiti je to dostojanstvo in zaupanje), potem imava z očetom nekaj šans, da se čez trideset let nadejava poprave krivic tudi midva.

V naši deželi se vse prej ali slej postavi na svoje mesto. Ne glede kakšnega nazora smo, pregovor o palici in riti -velja!

 

Boris Dvornik

Film Stardust

Louis De Funes

Brad Pitt

Rowan Atkinston

 

 14. maj

Eej, več kot mesec se mi ni zgodilo nič! Ali pač? Zidava se nadaljuje. Načrti za obisk Ikee bodo meso postali. Lokalni prodajalaci pohištva se, blago rečeno- hecajo. Nasvetov za poprovo seme. Nekateri še vedno mislijo, da smo v času socializma, ko je bilo za “nekaj več” tudi nekaj več v- žep. Nekateri trgovci v našem kraju mislijo, da imajo oni edini možnost naročanja. Okej iščemo dalje.

Zadnji mesec se je vrtel tudi okoli vode in fotografije. Cimra je posnela najmanj 2000 posnetkov od katerih jih je polovica makro. Večine posnetkov si nisem ogledal. Čas je, da si jih ogledam in ji (kot to pogosto naredim) katerega “ukradem” in uporabim pri svojih projektih.

Ja, opravičilo bo končno moralo slediti.

Voda? Voda! Končno je 11 kilometrov in pol za prvič več kot dovolj. Se nadaljuje.

8. april

Evo mene opet! Januarja sem razmišljal o šefih, šefovstvu, delegiranju, igricah. In eto, bum. Sistem trampulina deluje; ko si enkrat na ponjavi, odskočiš, skačeš in- doskočiš. Tisti, ki so v pomoč skakalcem imajo vsaj dva cilja. Razmišljanje predstavnika kraljestva živali upa, da od države dani vodje, vodilni ne bodo zaposlovali ljudi, ki se v službo vozijo 150 in več kilometrov- v eno smer. Kvaliteta dela in odnosi v kolektivih se s tem jako zasmetijo. Tisti, ki menijo, da to ne drži naj pride in mu ob kavi ( na moj račun) pojasnim in opišem štorijo o…

Sicer pa, Ikea je danes vstopila in popestrila dopoldan.

Popoldan? Pitaj ribe. Važno, da bo vse okoli mene zadovoljno…

1. april

Dan šaljivcev me je obšel. Po moji zaslugi. Dopoldan klasični ritual in novosti, tudi iz zasebnega življenja. Razlaga, da je neko obolenje zelo redko ni ravno spodbudno, če se zgodi-nam. Nekateri svoje zasebno skrivajo, v isti sapi pa želijo izvedeti od nas novosti, me počasi spravljajo na “oranžno polje”. Najbogatejših sto slovencev ne nameravam analizirati, niti pod razno, ampak…Tisti, ki so med nami: posamezniki, visokošolski kadri z različnimi nazivi in znanji so krojeni pod podobnim vzorcem kot prej omenjena stotnija. Do izobrazbe, da ne govorim o znanju(!?) so prišli na različne načine. Da ne govorim o tem pridobljenem strokovnem in pridodanih nazivih. V službi je iz takšnih ljudi malo. Popravek; zanje je vse v najboljšem redu. Zlagano življenje, zlagan nasmeh, zlagan…

Ja tudi dobre stvari so na svetu. Dober vic o kadilki pri ginekologu sem slišal od A.

31. marec

Dan je bil po včerajšnji gorski etapi na moje veselje brez skelenja v mišicah. Ali se temu lahko zahvalim pijači posoškega mornarja ali pa temu, da sem dalj časa stal pri gledanju čiščenja barke kot pa je trajal vzpon. Bo.

Dopoldan je bil namenjen organizaciji in klepetu. Klepet o tem in onem. Ker sem pred dnevi mlajši ženski preveč naravnost odgovoril na njeno opazko čez njen del telesa, sem plačal rundo.

Pred časom sem s fotoaparatom zabeležil delovno prisotnost (zopet mlajše ) gospe ( vsaj misli, da je poročena) je danes (upam) sledil pomirjevalni stavek, da slika nikakor ne bo nalepljena na moj blog. Morda se bo prepričala…

Sicer pa sem že zapisal moj pogled na odnos med javnim delom in zasebnostjo. Ko se videozapis iz šole v naravi pojavi na YouTube, potem se bo pojavilo še marsikaj iz naših krajev.

Počasi grem na skupna ležišča; danes sem zopet bil na delovišču in obdeloval tistih petnajst kvadratnih metrov zasebnosti. Zasebnosti? Gremo, kdo je na vrsti za tuširanje…

30. marec

Jutro je bilo tokrat celo daljše kot bi pričakoval zaradi prehoda na poletni čas. Ker je prestolonaslednikoma zmanjkalo “točno določenega soka” sem z listkom obiskal Najboljšega soseda. S sosedom sva se dobila na kavi in debata se je vrtela o različnih stvareh dokler naju ni nekdo spomnil, da bo Najboljši sosed zaprl vrata čez deset minut!

Vožnja z vozičkom med preostalimi nakupovalci je potekala kot računalniška igrica, ki jo je popestrila krajša vožnja pri ugasnjenih lučeh trgovine. Če bi z vozičkom povozil mlajšo žensko bi ji moral izročiti kuponček…Bog ne daj, da bi prišlo do poškodbe in nujnega oživljanja in dajanja umetnega dihanja. Pri tem bi nujno potreboval pomoč Soseda…

Sicer je sproščena nedeljska kava in diškorž nekaj lepšega kar se lahko zgodi po šestdesetih urah delavnika. Drugič si bo treba izbrati Avtobusno postajo. Tam delajo tudi popoldan…

28. marec

Še je upanje. Ni hudič, da na toliko članov skupine ni tudi nekaj takih, ki bi jih z veseljem gostil. Še je upanje, ko so to mladi, ki živijo v (v različnih pogledih) zdravem okolju. Tistih nekaj, ki zasmetijo vse česar se dotaknejo ne bom omenjal, ker tega niso vredni. Upam in želim si, da bi tisti mladi o katerih imam zelo dobro mnenje, nekoč odločali o pomembnih stvareh.

Teden se počasi končuje in za “začasno” prenočišče si moram priskrbeti udobno opremo. Si zabeležila?

Lahko noč in zdrava (p)ostani…

27. marec

Ta bloge je ena super stvar. Ko sem že pomislil, da bi vse skupaj (”na žalost nekaterih”) izbrisal moje umovanje, se mi porodi ideja vredna predstavnika kraljestva živali z bjondastimi lasmi. Pod predpostavko, da visi državljan v službi več kot je njegova tedenska obveza, potem je način komuniciranja z najbližjimi možno le preko telefona, e-pošte ali pa- bloga. Dnevnik in razmišljanje o tekočih zadevah lahko cimra prebere takole…

Sicer pa. Puberteta in srednješolska leta so težava za-druge. Sneg in poledica najverjetneje ne moreta konkurirati z občutljivimi leti. Znana filozofinja bi rekla; “ki me briga”.

Aja, kako smo si ljudje različni. V isti družini tako velike razlike pri obnašanju, razmišljanju. Enako je pri dveh razredih otrok, ki prihajata iz iste šole, enake starosti…

Pa zdrava (p)ostani…

26. marec

Cesta je prevozna do višine tisoč metrov. Ker včasih človeška neumnost nima meja, moram večkrat pomisliti na to, da sem več kot štirideset ur na teden nad Nebesi.

Ta teden bom težko dokazal, da sem bil prvi popraznični dan v službi. Razlog je kartica, ki ni sodelovala s čitalcem kartic. Šefu bom moral v dokaz o svoji prisotnosti priložiti še izjave petdesetih oseb…Kaj pa če udar strele uniči računalnik in čitalec kartic? Kaj če bo nekdo založil mojo delovno knjižico? Zaradi rdeče barve počasi postajam slabe volje…

Po tem zapisu bom preskočil k Uradnemu listu in pogledal, kako lahko spremenim kraj stalnega bivališča. Morda bi po spremembi naslova zaslužil kakšen evričič za potne stroške…Dokler ne stopi v veljavo zakon oziroma izkušnja sosedov Italijanov…

24. marec
Umrl je Boris Dvornik. Dimnjačar. Medtem, ko se v dežju in snegu »zdravimo« od praznika, je ugasnilo še eno ime jugoslovanskega filma. Četudi ni Slovenec sva živela v isti državi in ga imam za svojega igralca. Počasi zapirajo oči igralci, športniki, pevci, ki smo jih gledali in poslušali v mladosti…

Boris Dvornik, ta kozarček je bil na moje zdravje in tvoj počitek. Smrt fašizmu!

Jutri skočim v kolesarsko trgovino, da kupim »cvekarce« kot pravi kolegica. Zakaj? Ja kolesarjenje na tisoč metrih bo v sredo možno le s plašči, ki imajo žeblje. Morda pa skočim še v trgovino po pet metrov tanjše verige. Za isto nalogo bodo…

18. marec

14. marec

Če se politiki in nekateri posamezniki (ki se smatrajo za strokovnjake) ne morejo odločiti kaj spada k Posočju, potem je zadeva še delikatnejša pri mlajših. Srednješolci prvega letnika Nove Gorice ne vidijo v Posočju. Pa ne katerikoli srednješolci. Iz Nove Gorice in okolice, kljub osnovnošolskem znanju družbe in geografije, velik del te populacije “pozabi” marsikaj do vstopa v srednjo šolo.

Google Earth naj bi Novo Gorico že priključil k Italiji. Torej je zadeva za ta konec Primorske in Posočja odločena?! Najverjetneje se bo počasi obdržala “kletvica”- Posočje.

A ja, pri preverjanju znanja so otroci potožili, da so bila vprašanja brezvezna. Učiteljica se je v šali strinjala, da nismo pri vprašanjih upoštevali znanja otrok in dejavnosti tega tedna, kot so npr. šminka-znanstvo, oblikovanje frizur, postavljanje rekordov pri številu pranj las.

Danes, po mnenju zrele gospe, ne bo za dekleta in (mlade) žene izziv le dobra poroka in bogastvo ženina, temveč tudi- zadržati zakon pri življenju…

13. marec

V skrbi za druge sem pozabil nase.Pred leti si je (bivša) sodelavka naglas zaželela da bi imela vikend, počitniško hišico nekje na samem. Morda prav na Gorenjskem, kjer sva takrat delala. Otroci, ki sva jih peljala na Vogar so presenečeni vprašali, če to pomeni, da nima rada ljudi in otrok. Kolegica je odgovorila, da prav zaradi tega, ker je rada med ljudmi in dela z njimi, želi imeti tudi mir.Ta teden je bil v slogu pritoževanja. Drugih. Nad nečim…Medtem ko so se mladoletniki (s katerimi sem delal ta teden) pritoževali vse povprek, so se malo starejši pritoževali nad stavko. Vsem sogovornikom radijskega voditelja v dopoldanskih urah na dan stavke, je bila stavka normalna posledica arogance vlade. Nekateri so za to krivili »rdeče«. Črna barva je letela preko rdeče, rdeča preko zelene…

Zamislil pa sem se nad slabovidnostjo nekaterih, ki si hote ali nehote zatiskajo oči nad tem, da del prebivalstva živi daleč pod mejo, ki bi jo še smatrali za normalno, človeško…Ko posamezniki slišijo za neverjetno številko (prikazani evri), ki pokaže izplačilo delavcu ali delavki, preprosto odgovorijo: a) seveda dobijo znesek 250 Evrov, po raznih odbitkih, b) neumnost.

Če že držijo nekatere trditve potem: a) kaj so odbitki? Plačilo položnic za vrtec, šolo. Plačilo 4 evrov na dan za hrano…

Tisti, ki ne najdejo stika z realnostjo odgovorijo preprosto- neumnost. Nekaj takega je odgovoril zelo znan slovenski politik, ko mu je mlajši politik povedal, da v Sloveniji živijo tudi reveži. Ravno zaradi te besede v tej povezavi nisem ravnodušen do takih odgovorov.

Kljub vsemu se nad mojo plačo namenoma ne bom pritoževal.

Nekateri izgubljajo živce zaradi svoje vloge, ki jo imajo na vpliv-na svoje življenje. Največji krivci za naše tegobe-smo mi sami.

26. februar

Vremenska napoved za danes:

Pogled z balkona med obešanjem perila pove, da:

Je zunaj trenutno 20 stopinj,

Da sneg v gorah še zmeraj vztraja,

Da soseda že rije po vrtu,

Da se Druga K. že mota okoli bazena in dela načrte za letošnjo kopalno sezono, Cimra se že vidi med obdelovanjem svojega vrta

Da že pišem vrstni red nakupov delov opreme iz neoprena.

22. februar

Odleglo mi je, ko me je Dežurna šoferka pripeljala v domači kraj. Hribov imam za tri dni dovolj! Odraslih, ki pazijo na otroke in obenem hodijo po sredi ceste ne bom gledal vsaj štiri dni. Potem pa…jovo na novo…

V nahrbtniku sem prinesel domov liziki, ki sta ju za otroka podarila lastnika trgovinice pod kostnico. Cimri se običajno odkupim z vrečko črnega čaja. V Alpiju mi je gospodična naložila čaja za 100 gramov. Ne vem, morda pa ga je bilo le za 10 dag. Najbrž si je črn puli in bel obesek okoli vratu nadela zame :)). Ker ne znam lagati sem ji priznal, da bel obesek, velik kot krožniček šalice za kavo močno izstopa na temni podlagi njenega pulija. Ob njenem presenečenju sem ji še dejal, da je bel obesek na njeni grodnici in temna podlaga- puli, za moškega kot rdeča krpa za bika… Sramežljivo sem povesil pogled od njenih oči…navzdol..

S servisa sem prejel klic, da je avto nared in da me pričakujejo. In nekaj manj kot tristo euričev tudi.

24. januar

Morda bi bilo zanimivo izmenjati izkušnje s tistimi, ki imajo to srečo ali nesreči, da v službi pogosto dobivajo nove šefe.V preteklosti smo slišali, da se marsikdo zlepa ni odločil, da zapusti delovno mesto. In še danes velja za starejšo generacijo kar v veliki meri, da tisti, ki pogosto menja službe, ni kaj prida. Kaj je torej s tistimi, ki izgubijo šefe. Meni se je to zgodilo trikrat v desetih letih. Ko se človek odloči, da bo zapustil določeno ( vodstveno) delovno mesto, ga prav gotovo pošlata stres.

V fimu sem se vedno nasmehnil situaciji, ko ga ona prepičuje, da je zanjo vse in da ga ne bo zapustila. In ob prvi priliki gre z drugim…

23. januar

Predavanje ob organizaciji našega zavoda, je spravilo v dobro voljo dvorno biologinjo; po dolgih letih se je srečala s sošolko iz študentskih dni. Varuhinja podmladka je s službo nadaljevala še popoldan. Upam, da ji bom nekoč to lahko nekako poplačal. Praznovanje obletnica je, bilo po mojem mnenju, uspešno. Heker mi najverjetneje ni verjel, da za praznovanje obletnice zadostuje lahko tudi skupen obisk predavanja. Če je tema naravoslovje, še toliko bolje. Kaj naj si izmislim za naslednje leto? Morda bo to križarjenje po Kornatih na temo Morje, upam da te ne bom pil. Žlahta si je omislila potapljanje za prvomajske praznike, meni pa bi veslanje preko dneva in kava proti večeru nekje v miru ( beri: na otoku) godila čez vse.

Kaj bi bilo kljub vsemu bolje? Boljša organizacija predavanja bi pomenila tudi kakšen meter bliže prej omenjenem uživanju na morju in to, da bi se ljudje lahko včasih ognili starih navad in napak…No ja, je pa dvorni heker užival ob računalniku z odprtimi usti. Čakam, da bo spoznal google…

22. januar

Ben, danes je torek. Pred osmo uro zjutraj vrtičkarja v vrtiček. Nujno srečanje in dogovor o predlogu za občinsko nagrado. Malo nevrtičkarko na sprehod in po debati k Varuhom podmladka. Nakup čevljev, ki “jih bom nosila itak le parkrat na leto”. Kako, da ni bil upoštevan popust pri plačilu?

Do večera obisk Nadbesnin. Slišala sva se s Hekerjem, ki mu zopet nisem mogel odgovoriti na njegovo vprašanje. Razmišljam, da bi se ponovno lotil pisanja “opomnika” oziroma Fotografije za bjondaste. Večino vprašanje, ki mi jih postavi rešim le če se vidiva. Priznam velikokrat mi ne rata…Ker se jutri odpravljam na predavanje v tminsko knjižnico, moram zavrniti obisk Soče nizbrdno; ministrski zbor bo najbrž preživel brez moje prisotnosti. Heker odhaja v tujino in želim mu uspeha pri vožnji in bivanju, posebno pa pri delanju lukenj v morju. Če se bo prav postavu, bo na satelitski…

 

Nekje so meje padle le namišljeno. Ostajajo druge meje. Nekje državne meje padajo, drugje rastejo. Kot rane se tudi meje lahko- vnamejo. V naši deželi se še vedno bojimo borimo za mejo. S sosedi Hrvati se naši politiki ne morejo dogovoriti o državni meji. Te moči in vpliva nimam. “Bojujem” se na drugem področju.

Predsodki, nevzgojenost in negativna klima so med otroci vedno bolj pogosti. Tisto kar otroci slišijo od staršev in sorodnikov, brez zavor prenašajo v šolo. Učitelj naj bi nadaljeval delo staršev. Marsikje je nemogoče nadaljevati nekaj- kar se ni začelo.

Meje pri nekaterih posameznikih in skupinah ne bodo padle nikoli. V to sem se ponovno prepričal.

Danes je poleg teh tegob, kljub temu premagalo vse skupaj vreme in pogled. Pogled do morja. Pogled k vrhovom. Pogled kamor pogledaš…

V ozadju Krn (2244 m)

Ob padcu meja, ki so jih označevale bolj ali manj trdne ograje, zapornice so nastale tudi takšne razvaline in razmetano kamenje, železo. Posnetek je nastal na Kolovratu. Morda bodo nekateri le našli čas, da odnesejo ostanke, ki niso ravno v ponos…

Del na Kolovratu, ki se imenuje Na gradu. V ospredju rovi tretje bojne črte iz časa prve svetovne vojne. Tolmin levo spodaj.

Razvaline stražnice. Nevarna kritina, ki grozi obiskovalcem.

Notranjost kaverne na Kolovratu. Nekatere ledene sveče so bile visoke tudi pol metra.

Nekateri razlagajo svoj pogled na vojno in mir.

Krn in Batognica. Tiho opazujeta človeško modrost…

 

Tokratno vprašanje se nanaša na ime evropskega kraja in (morda še) ime tega trga. Nagrada je podobna kot pri prejšnjem kvizu…